ALI ZAKAJ BAND ŠE VEDNO BRCA

Band sem poznal. Zelo dobro, v bistvu! Spremljal sem prvo plato, nabijal Ne gledam nazaj, jih poslušal v živo na mariborskem letališču, postal fan…

KAJ? Novi pevec? Mater…ti pa so asi. Menjajo pevca in že je na pohodu nova plata (HORAI). Popolnoma enako gre vzorec naprej. Nabijam Vanilijo, Idole, Espagnol (ki mi sede totalno), spremljam…na koncert mi pa ne uspe iti, ker me ponoven razpad skupine prehiti. In to po promociji v Ortu baru.

Priznam, da mi je najbolj padel v oči bobnar – Gapi. Najverjetneje zato, ker sem sam bobnar, in ker je usoda, naključje, zvezde, knjige, papirologija ali pa pivo hotelo, da sva z Gapijem na Gornjem trgu postala frenda. Na prvi dan predavanja: ”O stari, ja kva pa ti tle? A še nisi končal ti?” Sledil je odgovor: ”Ne stari, ti si mene malo zamejo, tisto je moj bruder.”

In tako se je začelo aktivno spremljanje vsega, kar LOS VENTILOS je. Z Gapijem sva nato postala še cimra, Bošta sem itak poznal, ker je bil moj brat njegov sošolec na faksu, in ker je res žgal bobne do onemoglosti. Miloša je na faksu kontrabasiral, tako da sem tudi njega že poznal. Pa še neko prezenco je imel tip…potem pa še Luni (Martin). No, najino srečanje je bilo uradno, tako kot se spodobi. Ampak moram priznati, na njem mi je bilo nekaj všeč. Še danes ne vem kaj točno. Ko izvem povem.

Če se vprašanje glasi, ZAKAJ BAND ŠE KAR BRCA, bom pa skušal misli strniti v odgovor.  LOS VENTILOS štejejo že približno 15 let. Točnega datuma ni. Je pa res, da je ideja nastala v spontanih okoliščinah, ki pa so pripeljale celo do prve plate. Bošt in Jacuzzi sta za nek, takrat zelo razvpit band, morala napisat komad. Rodil se je ODPRI VENTILE. Odbobnal je Gapi, na basu bil Miloš, druga kitara pa Jon Brecelj. No, tisti band komada ni pograbil, celo pospremili so ga s komentarjem: ”To je preveč altovsko, ne rabimo tega!”

Po tednu ali dveh je Mire Lovrič iz Miladojke Youneed Bošta povabil, če bi Ventili naredili špil na Trgu revolucije. V dveh mesecih so fantjee pripravili 45 – minutni avtorski program, ki je čez nekaj časa pristal tudi na prvi plati z naslovom ISO 4586. Po odmevnem in res razburljivem vstopu na slovensko glasbeno sceno pa se je zalomilo. Jaka je zapustil ekipo, mesto vokala je ostalo prazno, fantje pa zagnani.

Jaka Burger, nov pevec. Posnel je plato HORAI, ki mi je zvenela svetovno! Vanilija je bila napoved za korak na slovenski piedestal…POK!!! Jaka se je z bandom spokal in vse je šlo v k…vragu! Pa se fantje niso vdali in so povabili k mikrofonu Nika Pirkerja, ki je pred tem sodeloval z Lunijem. Z Ventili je Niko posnel tretjo plato Los Ventilos, ki je bila tudi dostopna na netu-zastonj. Dobila je dobre odzive, koncerti so se začeli pojavljati na koledarju…Takrat sem se ekipi pridružil tudi sam s svojo agencijo Musicolors, da jih pomagam pri stvareh, ki jih sami ne zmorejo ali pa ne znajo. Več glav več ve!

No, pa spet pok! Miloš ne bo več igral. Prijateljsko smo se razšli še z njim. Ah, pa tudi Niko je zapustil skupino sčasoma. Čudni časi…

Do tega leta. Aprila mi je zazvonil telefon, na drugi strani Gapi…:’Ta star, mi smo totalno not, Iztok poje, Johnny je na basu, stvar dela, ideja je huda, a gremo?” VALDA!

In sedaj smo tu. 2015. VENTILI smo prebrodili vse možne faze, šli čez hribe in doline, se smejali in jezili, a vztrajamo! Nič nas ne ustavi in nič nam ne vzame tega privilegija, da smo ustvarili komade, ki so jih in jih še bodo prepevali za nami.

Naj nihče več ne dvomi…vsake toliko mogoče izginemo, ampak brcamo. Verjemite, brcamo! Zdaj smo v nizkem štartu in samo čakamo na pištolo, da poči!

Mitja